BOSNA

Dva para sta se na pot podala pozno popoldan, midva pa sva, zaradi slu¾benih obveznosti, ¹tartala dobre tri ure za njimi.
Kjub temu da nisva ljubitelja avtocest, sva se zaradi èasovne stiske zapodila po dolenjki in èez dobro uro prispela do Obre¾ja, kjer sva dotoèila gorivo.


Takoj po preèkanju meje sva spet zapeljala na avtocesto in odbrzela mimo Zagreba. Ob nadaljevanju poti, mimo Velike Gorice in Kutine, sem pomislil, da po tej cesti nisem potoval ¾e veè kot ¹tirinajst let in da sem bil v Banja Luki, kot mlad sprevodnik na avtobusu, nazadnje leta 1984. Neverjetno, kako èas be¾i.
Na parkiri¹èu pri Lipovljanih so naju takoj prièeli oblegati fantièi, ki so nama hoteli oèistiti motor. Kljub temu da vem, kako te¾ko si prislu¾ijo kak¹no kuno ali euro, sem zavrnil njihovo ponudbo. Dragi moji, je ¾e tako, da je bil motor moèno umazan od mu¹ic, ampak tudi njihova voda ni bila dosti bolj èista.
Tu sva tudi dobila sporoèilo od prijateljev, da so nam priskrbeli prenoèi¹èe nasproti letali¹èa Banja Luka. Pomislila sva da bova tam, kot bi mignil, èeprav se je kasneje izkazalo, da sva za dobrih 50 km potrebovala veè èasa, kot sva prièakovala.
Zadovoljna sva krenila dalje in kmalu prispela do Okuèanov, kjer sva zavila z avtoceste na tako imenovano magistralo. Noè je ¾e dobivala svojo pravo podobo. Mimo restavracije »SLO®NA BRAÈA«, kjer smo vèasih malicali, sva dokaj hitro prispela do Save. Na mostu preko mejne reke proti bosanski mejni kontroli pa se je promet ustavil. Gostota prometa in poèasnost ali pa doslednost policistov sta opravili svoje.
Ker je tik pred mejnim platojem stal nasr¹en policist, si nisem drznil odpeljati mimo kolone do meje. Èez dobrih 15 minut sva prispela do bosanskega policista, ki je temeljito pregledal najina potna lista in naju vpisal v veliko knjigo, za kar je potreboval kar nekaj èasa. Kasneje sem dojel, na kak¹ne probleme je naletel pri vpisovanju. Carinik je svojo dol¾nost opravil hitreje. Bolj formalno naju je povpra¹al, èe imava »kaj za prijavit«, edino to ga je skrbelo, da ne »¹vercava« droge.
Takoj po preèkanju meje naju je pozdravil napis v cirilici: »DOBRODO©LI V REPUBLIKI SRBSKI«. Pod njim je bil tudi angle¹ki prevod dobrodo¹lice. Ta napis pa me ni toliko presenetil, kot so me presenetili vsi smerokazi in krajevne table, saj so bili vsi napisi v cirilici. Ker je preteklo ¾e kar nekaj èasa, odkar sem nazadnje bral cirilico, sem s tem imel kar nekaj te¾av. K sreèi sem hitreje uganil ime kraja, kot pa sem to prebral na smerokazu, tako da zaradi tega nisva za¹la.
Mi je pa, ko sem si opomogel od ¹oka, pri¹lo na misel, zakaj je policist tako obraèal najina potna lista. Pri prebiranju je imel z latinico oèitno veè te¾av kot jaz s cirilico.
Pri nadaljevanju poti sva, kljub trdi temi, opazila, da je v razvoju Bosna ostala daleè za nami. Ob cesti, èe se ji lahko tako reèe, so bile revne in slabo grajene hi¹e, polno nesnage in nenazadnje starih avtomobilov, v glavnem »jugoproizvodov«. Tudi obna¹anje ljudi v prometu je bilo podobno. Avtomobili parkirani kar po cestah, seveda bog ne daj s pri¾ganimi luèmi, ¹e celo nekateri vozeèi jih niso pri¾gali. Seveda niso kolesarji niè bolj¹i, da o pe¹cih sploh ne govorim. Pravila prednosti skorajda ne poznajo, tako da ne sme¹ biti preseneèen, èe te kdo, za na¹e razmere, grobo izsili. Del kulture paè.
Ob prebiranju imen krajev, skozi katere sva se peljala, sem bil kar malo razoèaran nad sabo. Res sem se spomnil vsakega imena kraja, ki sem ga prebral, nikakor pa si nisem uspel priklicati v spomin slik teh krajev.
Poèasi sva prispela do motela ki ga ni bilo te¾ko najti, saj je Rajko zelo nazorno opisal njegov polo¾aj, za povrh pa naju je ob cesti pred njim ¾e èakal Rado in nama veselo mahal.
V tem delu Bosne je vse polno motelèkov, tako da ni skrbi da si nebi mogli najti dobrega in poceni prenoèi¹èa.
Pridru¾ila sva se prijateljem za bogato oblo¾eno mizo. Za dodatek dobri veèerji smo dobili ¹e pirhe. Sprva sem ¾e pomislil, da morajo biti ¾e zelo stari. K sreèi sem se, ¹e preden sem zinil neumnost, spomnil, da pravoslavci ¹ele sedaj praznujejo veliko noè.

Jutro v katerega smo se prebudili, ni bilo tako lepo, kot veèer. Zveèer so nas v postelje pospremile zvezde na nebu, zjutraj pa je de¾evalo. Med zajtrkom pa smo z veseljem ugotovili, da se je prièelo jasniti, pa tudi ceste so se ¾e su¹ile.
Komaj dobro smo krenili, ¾e smo prispeli do lepo urejenega mesta - Banja Luke. Od tu pa nas je pot potem kar nekaj èasa vodila ob Vrbasu.
Cesta je v takem stanju, da se bog usmili. Sicer dovolj ¹iroka in ravno prav zavita, samo izredno slabo vzdr¾evana in luknje v asfaltu ponekod presegajo meje normale, tako povr¹insko kot globinsko. Èe nisi dovolj pozoren, se ti hitro zgodi, da po¹koduje¹ gumo ali pa celo razsedla¹ svoj motor. Slab vtis zaradi ceste pa je vsekakor popravila èudovita pokrajina, ¹e posebno ozek kanjon ob Vrbasu, v katerem je prostora dobesedno samo za reko in cesto, ob kateri se vijejo visoke skale. Med Boècem in Crno Rijeko smo se povzpeli ¹e na ni¾ji prelaz, s katerega se nam je odprl prelep pogled na dolino reke Vrbas. Ob spustu z omenjenega prelaza smo naleteli na zaporo ceste, tako da smo morali peljati po obvozu preko Mrkonjiè Grada do Jajca. Res je, da smo tako videli ¹e eno mesto veè, na ¾alost pa nam je to tudi vzelo kar nekaj èasa, ki nam ga je ta dan ¾e tako primanjkovalo.
Tako smo poèasi, malo pred Jajcem, zapustili Srbsko krajino in napredovali proti bosanski prestolnici. Ker so bile ceste bolj slabe, kot smo prièakovali, nam je bilo vedno bolj jasno, da nas èaka ¹e dolg in naporen dan.
Omenim naj ¹e eno zanimivost, ki sem jo opazil. Vsi prometni znaki, ki imajo dopolnilne table, imajo le-te napisane tudi v angle¹èini. Poleg tega pa ima SFOR na posameznih delih ceste posebne omejitve hitrosti za svoja vozila, ki so ni¾je od obièajnih.
Ob vzpenjanju na nizke prelaze in spu¹èanju nazaj v doline smo u¾ivali v pogledu na lepo pokrajino. Vzdu¹je nam je obèasno pokvarilo le pr¹enja de¾ja, ki pa na sreèo ni pre¹lo v pravi naliv. Za seboj smo pu¹èali kilometre in prijetna mesteca kot so Donji Vakuf, Travnik in Vitez. V teh krajih smo tudi prviè naleteli na bolj vidne sledove zadnje vojne. Srbska krajina v okolici Banja Luke praktièno ni bila po¹kodovana, vsaj mi tega nismo opazili. Povsem drugaèe je bilo v Donjem Vakufu, kar pa se je ¹e stopnjevalo v Travniku in Vitezu, sploh pa v manj¹ih krajih ob njih.
Poèasi toda vztrajno smo se pribli¾evali Sarajevu. Tudi cesta v bli¾ini Zenice je postala bolj ¹iroka in bolje vzdr¾evana, tako da smo mimo Kaknja, Visokega in Ilija¹a kar padli v Sarajevo.
Takoj ob vstopu v mesto nas je streznil pogled na veè na pol poru¹enih stolpnic, ki so dajale vtis, da se bodo zdaj zdaj dokonèno podrle. Sledilo je novo preseneèenje. Na eni od stolpnic, kjer je ponekod manjkala skoraj polovice sten, se je na balkonu su¹ilo perilo, kar je bil dokaz da v teh ru¹evinah ¾ivijo ljudje.
Le nekaj ulic naprej pa se je bohotila nova, moderna stavba, v kateri so prostori UNPROFORJA. Kar samo od sebe se ti zastavi vpra¹anje, zakaj oziroma za koga je mednarodna pomoè.
Kljub temu pa da se je veliko govorilo o hudo po¹kodovanem Sarajevu, bi si upal trditi, da je poru¹en bistveno manj kot Mostar, vsaj deli mesta, ki smo jih videli. Praktièno so poru¹ene le, èe se lahko tako reèe, omenjene stolpnice, poslovna stavba Osloboðenja in ¹e nekaj drugih poslovnih stavb. Na ostalih hi¹ah in stolpnicah pa so vidni le sledovi obstreljevanja. Kot ¾e reèeno, sem imel obèutek, da je Mostar dejansko popolnoma poru¹en, èe ga primerja¹ s Sarajevom.
Preko celega mesta smo se pripeljali naravnost na Ba¹èar¹ijo. Motorje smo parkirali takoj ob vhodu nanjo. Takoj se je ob nas pojavil fotograf s polaroidnim fotoaparatom in se ponudil, da nas fotografira. Sklenili smo kupèijo, pod pogojem, da nam ¹e èuva motorje. Biznis je biznis, zato je pristal. Ko smo dobili fotografijo, smo ugotovili, da je zgodovinska, tako zaradi posnetka samega (na¹a dru¹èina v Sarajevu), kot tudi glede kvalitete. Fotografija je bila namreè res videti, kot bi bila narejena v zgodovini. No pa nas to ni motilo, saj nam je ¹lo bolj za varnost na¹ih motorjev, to pa smo s fotografiranjem tudi kupili.
Sprehodili smo se po trgu in malo »pofirbcali« po trgovinicah. Pred eno od teh je prijazni trgovec Vlasti podaril miniaturno pipo. ©e dobro, da nisem ljubosumen.
Kljub temu da je bilo na Ba¹èar¹iji veliko ljudi, smo si nekako priborili prostor v èevabd¾inici »®eljo 2« in si privo¹èili èevape v kajmaku. To pa je hrana. Po posvetu z natakarjem in njegovim prijateljem smo se odloèili, da na¹e poti ne bomo nadaljevali preko Foèe in Bileèe, ker je tu bojda slaba cesta, paè pa preko Mostarja.
Cesta, ki nas je vodila proti Mostarju je bila bistveno bolj¹a od tiste po kateri smo prispeli v Sarajevo.
Preko prelaza Ivan sedlo smo se spu¹èali proti Konjièu. Tu je Vando in Rajka napadel pes, ki je pritekel iz hi¹e ob cesti. K sreèi je samo stekel za njima, nato pa se ulegel v travo ob cesti, mirno opazoval Zdenko in Rada, nato pa se spet podal v tekmo z nama. ©e dobro, da je samo tekel za nami in nam s tem nagnal malo strahu v kosti, drugaèe pa nam ni storil ¾alega.
Tako da smo sreèno prispeli do Jablanice, kjer se je pred nami prièela odpirati èudovita dolina reke Neretve. Verjemite mi, ¹e danes se ne morem odloèiti, kje je lep¹e ob Vrbasu ali ob Neretvi. Vsekakor sta obe dolini vredni ogleda.
Pot smo nadaljevali proti Mostarju, kjer nam je de¾, ki je ves dan grozil, nehal prizana¹ati. Bolj ko smo se pribli¾evali morju, bolj je de¾evalo. Na kratko smo zapustili Bosno in se tik pred Neumom spet za nekaj kilometrov vrnili vanjo. Na ¾alost nas je kmalu ujela noè, tako da nismo mogli u¾ivati v pogledu na lepe zalivèke ob cesti.
Ko smo prispeli v ©tikovico, vasico kakih 20 km oddaljeno od Dubrovnika, k na¹i novi gostiteljici Vesni, je bila ¾e trda tema. Prinesla nam je domaèe ¾ganje, da se ne bi prehladili, pa ¹e dobro kavico nam je skuhala. Na veèerjo smo od¹li v bli¾njo gostilnico na pla¾i, ki je bila kljub pozni uri ¹e odprta.

Po dobrodejnem spancu smo si zjutraj najprej privo¹èili kavico, nato pa se resno lotili dela. ®enski del na¹e odprave je poèistil apartma, mo¹ki pa smo oprali od prahu in blata umazane motorje. Po èistilni akciji je sledil odhod v prestolnico ju¾ne Dalmacije – Dubrovnik. Po poti proti njemu smo si ogledali mogoèen viseèi most, ki bo popotnikom skraj¹al pot mimo Komolca. Ker so ga uradno odprli ¹ele v soboto, smo se morali podati ¹e po stari poti okoli zaliva.
Malo pred Komolcem smo opazili reko, ki izvira izpod visokega hriba in se ¾e po nekaj sto metrih izliva v morje. Nikjer ni bilo table z njenim imenom, sem pa doma izvedel, da je to najdalj¹a plovna reka na svetu, èeprav je dolga le nekaj sto metrov. Po njej je namreè moè pluti od njenega izvira pa vse do izliva v morje.
Prispeli smo do Dubrovnika, kljub temu da se nismo mogli peljati po novem mostu, za katerega se lokalni veljaki nikakor ne morejo zediniti, po kom naj ga poimenujejo. Izbirajo med biv¹im predsednikom Hrva¹ke dr. Franjem Tuðmanom in Dubrovnikom. Kakorkoli bodo ¾e izbrali, da bi le most dobro slu¾il svojemu namenu.
Motorje smo parkirali na lièno urejenem in brezplaènem parkiri¹èu, namenjenem motorjem in mopedom. Lepa poteza mesta Dubrovnik, po kateri bi se lahko zgledovali tudi v drugih mestih.
Sprehodili smo se po Dubrovniku in se seveda povzpeli tudi na mestno obzidje in se sprehodili po njegovi ju¾ni strani. Kljub oblaènemu vremenu nam je bilo zaradi sopare hudo vroèe, zaradi èesar smo si namesto obhoda ¹e po severnem delu obzidja raje privo¹èili osve¾ilno pijaèo v eni izmed mnogih dubrovni¹kih gostilnic.
Njen lastnik je bil Ante, pravi Dalmatinec, ki pa je poroèen s Slovenko. Morda je bil tudi zato tako prijazen do nas, da nam je razkazal glavne znamenitosti Dubrovnika in pridal nekaj zgodovine. Mislim da dubrovni¹kih lepot ni potrebno posebej opisovati, saj to zgodovinsko mesto veèinoma poznate, èe ne drugaèe iz fotografij.
Dan smo zakljuèili ob prijetnem klepetu z Vesno in njenim sinom Stjepanom. Proti veèeru pa smo se ob lepem zalivu ¹e malo sprehodili po idilièni vasici ©tikovici vse do sosednjega Zatona.

Te¾ko smo se poslovili od prijetnega ambienta in ¹e bolj prijaznih gostiteljev, ampak èas nas je neusmiljeno priganjal. Jadranska magistrala nas je, po èudoviti pokrajini ob kot solza èistem morju pripeljala do prijetnega mesteca Stona. Od daleè, kar izza mize v kafièu, smo si ogledali mestno obzidje, nato pa nadaljevali pot preko meje do bosanskega Monte Carla – Neuma.
Bosansko letovi¹ko mesto si dejansko zaslu¾i to primerjavo, saj je kot oaza med ostalimi mesti ob Jadranu. Pa èe ga primerjamo s Hrva¹kimi ali pa Slovenskimi mesti. V mestu ne najde¹ niè drugega kot ne¹teto trgovinic, lokalèkov in hotelov, ter seveda privatnih aparmajev, visoke kvalitete. Pravo mondeno turistièno mesto. Dotoèili smo gorivo, ki je cenej¹e kot Hrva¹ko, in si privo¹èili manj¹e nakupe v bli¾nji trgovini. Nekateri izdelki so, tudi slovenski proizvodi, kar za polovico cenej¹i kot doma.
Na meji v Metkovièih je bosanski policist strogo opravljal svoje delo, od nas je zahteval tudi zelene karte za motorje. Kar razne¾il pa se je, ko je opazil, da smo z Bleda, kjer je kot vojak, v hotelu Svoboda slu¾il domovini. Potem nas pa kmalu zaradi tega nebi spustil naprej, ker je ¾elel zvedeti èim veè o tem, kako je sedaj na Bledu.
Preko Èapljine smo se odpeljali do Med¾ugorja, kjer smo si ogledali znamenito cerkev, kamor je in ¹e roma veliko Slovencev. Med¾ugorje je podobno kot Neum zelo razvito mesto. Prav zanimivo je, ko se iz puste in revne pokrajine pripelje¹ v to sredi¹èe. Kot da si zapeljal v drug svet. Èe bi te do tu pripeljali z zavezanimi oèmi nebi nikdar ugotovil, da si ¹e v Bosni. Preprièan bi bil, da si nekje v zahodni Evropi, èe ne kar v Ameriki. Domaèini so spretno izkoristili verski turizem in veèina jih dobro ¾ivi na raèun hotelov, trgovin in drugih lokalov.
Pot smo nadaljevali preko Èitluka do Mostarja. Zdenka in Rado, ki sta bila tu prviè po vojni, sta bila vidno osupla nad sledovi, ki jih je v tem mestu pustila vojna. Verjetno sta ¹ele sedaj dojela, da nismo pretiravali, ko smo jima pripovedovali o groznem razdejanju in poru¹enih stavbah. Pravzaprav so tu poru¹ene cele ulice in ne le posamezne hi¹e.
V gostilnici, razpeti po skalah nad Neretvo, smo naroèili èevapèièe v kajmaku. Bili smo neprijetno preseneèeni, ko nam je natakar prinesel pleskavice. Res da je zmes enaka, ampak èevapi so èevapi. Tudi v primerjavi z lansko porcijo v isti gostilni sem lahko le razoèaran ugotovil, da je bistveno manj¹a, pa tudi niè veè tako okusna. Na ¾alost je tudi tu porast turizma pustil negativne sledi.
Ob dolini Neretve smo spet zapustili Mostar in kmalu prispeli do meje, kjer nam je policist, ki smo ga spoznali prej, le pomahal in nas brez procedure spustil naprej.
Od izliva Neretve v morje pri Ploèah proti Makarski in naprej proti Splitu smo u¾ivali tako v zanimivi obali s prelepimi zalivèki, kot v slikoviti in lepo speljani cesti, ki motoristom nudi tiste prave u¾itke, ¹e posebej v tem èasu, ko ni veliko prometa. Vsi ki ste tu ¾e potovali, mi boste verjetno prikimali.
Na hitro smo si ogledali ¹e slikovito mesto Omi¹. Takoj nad mestom se visoko dvigajo strme skale, skozi katere je na¹la pot reka Cetina, ki se u izliva v morje. Z eno besedo èudovito.
©vignili smo ¹e mimo Splita in kot bi mignil smo bili v ¹e enem mestu vrednem ogleda – Trogiru. Od tu pa je bilo le ¹e nekaj kilometrov do vasice Arbanije na otoku Èiovo, kjer smo pri Nadi in Donku prespali ¹e zadnjo noè na na¹em potovanju.

Takoj ko smo zapustili Trogir, smo se prièeli vzpenjati po serpentinah in se preko Boraje podali proti ©ibeniku, od koder smo nadaljevali pot po dolgi ravni cesti, na kateri te vsake toliko èasa preseneti oster ovinek, mimo Benkovca, skozi poru¹eni Islam, Grèki in Latinski, do Maslenièkega mostu.
Cesta od mostu pa do Karlobaga nas je spominjala na bosanske ceste. Edino ta del jadranske magistrale je namreè ostal ¹e predvojni in temu primerno iztro¹en in dotrajan. Morda smo bili ¹e bolj obèutljivi, ker smo bili vsi malo nerazpolo¾eni zaradi iztekajoèih se poèitnic.
V Senju na èrpalki smo sreèali skupino motoristov iz Dubrovnika, ki so se vraèali iz Istre. Zaupali so nam, da tam moèno de¾uje, drugaèe pa so po poti mimo Reke imeli dobro vreme, samo pri Crikvenici jih je malo po¹kropilo.
V upanju, da bomo tudi mi imeli podobno sreèo, smo nadaljevali na¹o pot proti domu. Res smo jo imeli, saj nam je vreme dobro slu¾ilo do domaèe zemlje.
Hud naliv pa nas je presenetil pri Ilirski Bistrici. Pralo nas je vse do poèivali¹èa Lom, kjer je de¾ spet ponehal. Vsi smo se strinjali, da smo kljub polurnemu moènemu nalivu imeli veè kot le sreèo z vremenom, saj nam je, glede na nestalno vreme, ki nas je spremljalo, de¾ vseeno prizana¹al.
Le premoèeni, kot smo bili, smo bili rahlo razoèarani, da se je tako zakljuèilo na¹e, sicer lepo, potovanje. Tako smo se po petdnevnem dru¾enju in po prevo¾enih 1820 km kar na hitro raz¹li.
Upam da bomo, ko se bomo malo odpoèili in uredili vtise, ¹e kam skupaj ¹li. Mene je ob pisanju tega potopisa ¾e prièel spreletavati tisti èudni nemir, ki te vleèe v nove kraje in te vraèa v stare, ¾e poznane.

Mr. In Mrs. Metlca