GROSSGLOCKNER 2003

No konèno smo doèakali tudi potopis iz izleta na grossglockner.

Sobota 14.6.03, dvajset èez peto zjutraj.
Budilka naju prviè budi:«Samo ¹e malo« pomislim in pritisnem gumb Budilka se je ustavila midva z Tino pa bi kmalu zaspala nazaj. Nenadoma se zbrihtam in zaènem priganjati Tino naj se zrihta. No Tina je kar kmalu vstala jaz pa sem ¹e malo pole¾al, saj veste, ¾enske potrebujejo vsaj eno uro veè kot mi da se pripravijo. No kmalu pa sem vstal tudi sam in se oblekel umil in postavil motor ven ( ¹e dobro da je Tina ¾e prej¹nji dan pripravila popotnico) napolnil torbe z vreèkami in preveril èe imava vse. Jaz ¾e sedim na motorju in ¹e kar èakam na Tino.

Seveda se jezim kako je pol ure prej vstala pa ¹e ni pripravljena, no pa se je konèno tudi ona ¾e usedla na motor.Ura ka¾e ¾e petnajst èez ¹est zjutraj pa morava ¹e na bencinsko nalit bencina. No konèno se peljeva proti Atriumu ura pa ka¾e ¾e pet minut do pol sedme. Bojim se da ne bova pri¹la pravoèasno kajti za predsednika se ne spodobi da zamuja.Na semaforju se ravno pri¾ge zelena, ko prideva do kri¾i¹èa ki zavija proti Atriumu, pogledam na uro pol sedmih. Zmagovalen nasme¹ek in takoj bolj¹e volje. Pred Atriumom ¾e èaka nekaj motoristov, no seveda je bil Atrium ¹e zaprt zato smo posedli ob prazne mize. Kot smo ¾e navajeni brez zamudnikov ne gre. Nekaj minut je zamudil organizator in podpredsednik Mito in ¹e nekaj drugih.
Malo nas je skrbela vremenska napoved zato smo se zaèeli pogovarjati ali bi ¹li do konca ali bi raje obrnili proti morju, kjer so napovedovali lepo vreme. Potem smo dorekli, da gremo v Kranjsko goro kjer smo bili dogovorjeni za drugo ¹tartno mesto (za zamudnike)in bomo tam rekli konèno sodbo o dana¹njem dnevu .
Tako smo nekako ob dvajset minut do sedmih speljali izpred Atriuma, pote do Kranjske gore je bila brez kak¹nih posebnosti in se ni niè takega zgodilo da bi bilo vredno opisovati.
Ko smo prispeli v F1 bar v Kranjski gori so nas tam ¾e nekateri èakali ob kavici, ko se nas je zbralo veè je Mito zopet vpra¹al kaj mislimo o vremenski napovedi bi ¹li do konca ali raje èez Vr¹iè nazaj proti morju.No po kratkem posvetovanju smo se odloèili da gremo do konca pa kar bo pa bo.
Dogovorjen start je bil ob osmih zjutraj ampak seveda to ne gre kar tako. No pa smo vseeno odpeljali ¾e deset minut èez osmo, kar je presenetljivo toèno.
Odpeljali smo se skupaj proti mejnemu prehodu Korensko sedlo in tam preèkali mejni prehod, naj povem da so vsakega posebej pogledali èe je pravi in ni bilo tako kot navadno ko je veèja skupina da kar spustijo èez. Ustavili smo se takoj za mejo na parkiri¹èu in poèakali da vsi pridejo èez prehod in da se zberemo. In ko smo tako èakali smo opazili da smo ¾e kar takoj enega zgubili. Manjkal je Miha na¹ tajnik. Matja¾ nam je povedal da je ¹el kar naravnost proti Italiji.Matja¾ ga je takoj poklical po mobitelu in ga seveda ni dobil. Tako èakamo kak¹nih pet minut, ko Miha poklièe Matja¾a nazaj in ga vpra¹a zaèudeno kje smo in tako mu Matja¾ ob obilico smeha iz ozadja pove da smo ¹li v Avstrijo in ne v Italijo. ©e nekaj èasa smo se smejali ker smo ¾e kar takoj po startu izgubili Miha. Vendar pa je Miha kar hitro pri¹ponal za nami v Avstrijo.
Ko smo bili tako zbrani smo se porazdelili v tri skupine ¹port, potovalni ter èoperji. Mito nam je ¹e dal napotke kako se vozi v skupini in kje se poèakamo.
Skupaj nas je bilo 22 motorjev zato je bila skupina ¹port slabo zastopana mislim da sta bila samo Miha in Matja¾. Kmalu pa se je tudi Matja¾ navelièal dirkanja po cesti in se je pridru¾il potovalni klasi tako da se je potem tudi Miha pridru¾il potovalnikom saj se ni hotel sam voziti.
V skupini kjer sem bil jaz, se pravi èoper klasa smo se peljali z vsemi vrstami motorjev tako cestnimi kot enduro bilo pa je seveda najveè èoperjev.
V moji skupini mi je bilo v¹eè ker je na¹ vodja Mito dr¾al ravno pravi tempo, da nismo ¹li prehitro in ne prepoèasi ravno prav hitro da smo lahko vmes ¹e malo gledali okolico, katera je res èudovita.
Vodka in jaz sva si kraj¹ala vo¾njo s pogovorom. Imela sva namreè brez¾ièno pogovorno napravo, ki mi jo je kupila Tina za rojstni dan in jo skorajda nikoli nisem uporabljal, ker sem imel prej odprto èelado in so bili moèni ¹umi in me Tina nikakor ni razumela (no saj me tudi tako bolj malo sli¹i ).
Sedaj pa sem prviè probal v zaprti èeladi in moram povedati da sem izredno navdu¹en in jo bom od sedaj bolj pogosteje uporabljal, kajti pri 120kmh sva se ¹e prav normalno pogovarjala in opravljala ¾enske tudi pri 140 kmh se je ¹e dalo pogovarjati pri 160 kmh pa bi ga lahko razumel bolj preproste izraze kot recimo èe bi hotel naj ustavim ali poèasneje peljem se pravi da je nekako uporabna tudi nad 160 kmh, seveda èe bi imel ¹ipo bi se lahko pogovarjala tudi pri veèjih hitrostih pa takrat se itak nima¹ èasa pogovarjat. No in tako sva klepetala kot dve stare babe vse do naslednjega poèivali¹èa in potem ¹e naprej za nazaj grede pa so se spraznile baterije ker sem jih pozabil napolniti preden smo ¹li.
Samo pot in okolico nima smisla opisovati, ker mora¹ vso to velièastnost do¾iveti. Tina je rekla da je kot v pravljici in bi se skoraj strinjal. Zakaj skoraj? Zato, ker v pravljicah ni motoristov.
Seveda so nas na poèivali¹èu ostali ¾e èakali. Tam smo pojedli nekaj sendvièev in malo pokomentirali pot ki smo jo ¾e prevozili. Manjkal pa je gostilnièar ki nam je vsako leto, da je to privatno parkiri¹èe in da on nima namena za nami pospravljati, èe ne bomo nièesar kupili. No leto je imel zaprto pa smo ravno tako vse smeti odnesli s seboj. Po tem kratkem odmoru smo skupaj nadaljevali po do bencinske,kjer smo nafutrali na¹e konjièke.
Na bencinski se nismo mogli naèuditi bencinskemu avtomatu, kjer kot smo razumeli bi lahko plaèali direktno na avtomatu, èe bi natankali za veè kot 20 EUR, kar s kartico. No mi smo natoèili za okrog 30 EUR pa nisem mogel plaèati z kartico niti z maestro niti z eurocard, tako da sem na koncu vseeno moral iti za blagajno kjer sem pa lahko plaèal z eurocard kartico.
In tako smo spet nadaljevali pot proti vrhu, vmes smo ¹e plaèali prelaznino 17EUR za motor. Denar so pobirale gospe v narodnih no¹ah in jih je bilo prav zanimivo pogledati v hi¹ici za cestnino.
Ko smo prispeli na plato kjer je tudi restavracija in trgovina smo se parkirali. Kot zanimivost naj povem da znajo zelo lepo poskrbeti za motoriste, kajti parking za motoriste je loèen in motorist lahko brezplaèno uporabi omarico, kamor spravi jakno, èelado in ¹e kaj in jo lepo zaklene in kljuè lepo spravi¹ v ¾ep.
V trgovini smo nakupili nekaj spominkov in poèakali toliko da smo videli svizca. Èeprav letos ni pri¹el tako blizu kot lansko leto, verjetno so mu prepovedali.
Spili smo nekaj osve¾ilnega in kmalu nadaljevali pot naprej proti edelweise spiche, kjer je vi¹ina 2571m in ker smo imeli sreèo je bil izredno lep razgled. Tam smo naredili tudi nekaj fotografij, katere pa lahko vidite v galeriji slik.Najbolj zanimivo je bilo ko smo se slikali ob znaku za vi¹ino, ko je imel Igor 15-20 fotoaparatov in je z vsakim naredil eno sliko in mislim da je to edin a skupinska slika iz izleta . Seveda moram povedati da je bil Igor zraven avta v katerega so hoteli vstopiti neki starej¹i ljudje in je bilo polno smeha, ko se nismo razumeli, so bili pa izredno dobrovoljni ljudje in ne vem èe se ni ena mamca zaljubila v Igorja saj se ji je skoraj naslonil na bogastvo avstrijskih mlekarn, pa se ni niti poskusila umakniti. No to je bil en tak izredno sme¹en dogodek saj smo se nasmejali tako mi kot oni.
In tako se je na¹a pot obrnila nazaj proti domu. Ob jezeru na Edelweise spiche smo se ustavili za 20 minut toliko da smo zopet pojedli en sendviè in enega pokadili. Potem se nismo ustavljali vse do kraja, ki ne vem kako se mu reèe je pa to veèje jezero, no razen ko smo se izgubili in smo toliko poèakali da je vodja poti Mito spet na¹el pravo pot,in po tem jezeru je vozila tudi veèja turistièna ladja. No tam smo se ustavili za eno uro in nekateri so se tudi okopali. Meni pa se ni dalo preoblaèiti pa ¹e Tina je ¹la po pivo zame in za Vodko in sem tako poèasi cuzal tiso pivo in malo pole¾al v travi.
Ko so se fantje posu¹ili smo se napravili in odpravili proti Sloveniji.
Jaz sem imel ¾e zelo malo bencina zato sem upal da bomo kmalu pri¹li v Slovenijo. Pot pa se je ¹e kar vlekla in vlekla in kar naenkrat Vavpy ustavi in pravi da je Mito zgre¹il, Mito n ¹e nekaj drugih pa so se kar odpeljali naprej jaz sem obrnil in ¹el za Vavpyem, ker sem upal, da bo ¹el on po pravi poti. In kmalu smo se zaèeli vzpenjati proti prehodu, bil sem vesel, ker sem vedel, da je bencinska v Sloveniji blizu jaz pa ¹e nisem prestavil na rezervo. Ko pa smo pri¹li èez mejo sem moral takoj prestaviti na rezervo prav tako tudi Vodka in sva si zato prav oddahnila, ko sva pri¹la na bencinsko. Tam so nas drugi iz hitrej¹ih skupin ¾e èakali. Ko je pri¹el ¹e Mito in njegova skupinica smo se skupaj odpravili proti Komendi v picerijo Gorjan. Tam smo bili hitro postre¾eni in si tako napolnili na¹e trebu¹èke z prepotrebno toplo hrano. Midva s Tino sva se tako najedla da sva prav hitro plaèala in se poslovila z obljubo da se drugo leto zopet odpravimo na Grossglockner.
Domaèim je Tina opisovala kje sva bila in kaj vse sva videla, tako da se videl, da je bil res zadovoljna z izletom in sem zato bil tudi sam bolj zadovoljen ker sem jo videl veselo in zadovoljno.
Spat sva ¹la bolj zgodaj, ker sva bila oba precej utrujena od prevo¾enih nekaj èez 500 kilometrov.
Izlet je bil res enkraten in vem da bom ¹el naslednje leto zopet, èe le ne bo kaj pri¹lo vmes. Za tiste ki pa se niso udele¾ili vam lahko povem da je take vrste izlet nekaj izjemnega. Lepota narave èloveka res osupne saj kaj takega ne vidi¹ vsak dan in tudi z motorji se nismo vajeni voziti nad 2000 metri nadmorske vi¹ine.
Skoraj bi pozabil povedati da je cel dan pripekalo sonce in o kak¹nih obljubljenih nevihtah ni bilo ne duha ne sluha, ¹e sreèa.


Lp
Sajo