Naj začnem dan pred odhodom. Rojstni dan, vse na kupu, v službi gre vse narobe (ja, Murphy), končno pridem domov malo pred peto. Ko se spravim prat motor, ker s tako umazanim pa že ne morem na pot, opazim, da je zadnja guma že čisto 'out'. Hitro pokličem Iztoka, in na srečo ima še eno D207 na zalogi. Po uspešni menjavi (še enkrat hvala, Iztok), se končno spravim pakirat.
Dan D, dan odhoda. Zberemo se ob 8:30 pred OMV bencinsko, spijemo eno kavico, pa vruuummm. Pot nas pelje preko Kranjske gore, Trevisia do Tolmezza, kjer naj bi se dobili z Borisom in Vido na prvi bencinski črpalki po avtocestnem priključku. Pa se nismo, mi smo čakali na severu, Boris pa na jugu. No, po telefoniranju in usklajevanju, se Boris čez nekaj minut pripelje do nas in tako končno cela ekipa nadaljujemo.
Po dolgočasnem delu poti, ki nas vodi samo čez en prelaz, Passo Mauria (1295m), pridemo do mesta Pieve di Cadore, kjer v dolini opazimo dolgo jezero, imenovano Laggo di Cadore. Po ugibanju, kje se do tega jezera sploh pride, končno najdemo pot in ob jezeru spijemo kavico in pojemo prve sendviče.
Pot nadaljujemo do Cortine d'Ampezzo, kjer zgrešimo načrtovano pot in naredimo obroč, preko prelaza Passo Tre Croci (1814m), ob jezeru Laggo di Misurina, pridemo zopet v Cortino d'Ampezzo. Po natančnem ogledu zemljevidov končno nadaljujemo do prvega pravega prelaza Passo Falzarego (2105m), pa preko Passo Pordoi (2239m) do Canazzei-a in preko Passo Costalunga (1753m) do Viggo di Fassa, kjer nas doleti prvo presenečenje. Na odcepu za Bolzano stoji tabla za zaprto cesto. Gledamo zemljevide, in ko ravno hočemo odriniti po zaprti cesti, do nas priteče prijazni domačin in nam pove, da po tej cesti ni mogoče priti do Bolzana. Tako gremo po zgornji, nekoliko daljši poti, preko prelaza Passo Nigra (1690m), do Bolzana. V Bolzanu se zopet zgubimo. No, ne ravno zgubimo, ne najdemo ceste do Trenta. Po krajšem posvetu, gledanju zemljevidov smo končno našli cesto, tako da smo po čudivitih ovinkih prispeli na vrh prelaza Passo Mendola (1363m), kjer moja malenkost po nepotrebnem postavi motor na bok, sebe pa na asfalt. Veliko smeha, malo žalosti (moje), in pot prvega dneva končujemo v kampu Dolomiti v Sarnonicu, malo nižje od Mendole. Čudovit kamp!
Po zajtrku, jutranji kavi in mojem negodovanju odrinemo na pot šele okrog pol enajste ure. V kraju Dermola ugotovimo, da smo zopet malo zašli s poti, tako se ob jezeru Laggo di S. Augustina, preko mesta Cles pripeljemo do prelaza Passo Tonale (1883m), kjer vsi ob prvem pogledu na prelaz ostrmimo nad bloki. Zanimivo, pri nas na takšni višini še ena brunarica ne 'laufa', Italijani pa postavijo celo mesto, turistično naselje.
Po spustu zavijemo proti Bormiu, in po ozki in ovinkasti cesti prispemo na prelaz Passo Gavia (2621m). Lepo, na vrhu prelaza jezero, Laggo Bianco. Vendar smo vsi z mislimi že na prelazu Stelvio. Zato se kar hitro odpravimo dalje, preko Bormia do Passo di Stelvio (1758m), kjer si vzamemo malo daljšo pavzo, spijemo kavico, pomalicamo in se poslikamo na spletni kameri.
Čudovito! Spust po tako zaviti, v hribe zarezani cesti je naravnost čudivit. Sledi neprijetno potovanje po dolgočasni cesti do mesta Merano, kjer se ločimo v dve skupini. Prva skupina se odloči oditi kar nazaj v Sarnonico, mi pa po daljši poti še preko dveh prelazov. Prvi je bil Passo di Giovo (2094m), nato pa je sledil še Passo di Pennes (2214m), pa zanimiva cesta, z mnogimi predori, do Bolzana, nato zopet preko prelaza Passo Mendola (ta cesta je res enkratna), tudi mi prispemo v kamp.
Tretji dan, zopet pozen štart. Preko Passo Mendola do Bolzana, nato je sledil nenačrtovan ovinek preko mesta Nova Levante, do Canazzei-a, kjer smo zavili proti prelazu Passo Fedaia (2057m). Lepo jezero Laggo Fedaia nam je dalo moči za nadaljno pot, do mesta Caprile, kjer sem se ločil od ostale skupine, in jo solo odjezdil do prelaza Passo Giau (2236). Čudovit prelaz, sem samo slikal in slikal. Nato me je pot vodila skozi Cortino d'Ampezzo do Pieve di Cadore, kjer sem zavil proti prelazu Mauria, pa preko Tolmezza, Tarvisia, Kranjske gore proti domu.
Skupno sem prevozil približno 1.350 kilometrov, videl sem 14 čudovitih prelazov in za vse skupaj porabil tri dni.
VAVPY
